zlom

Neprijeten vonj, šumenje strojev, prhutanje golobov, smrdi, ne vem zakaj sem tukaj, golob leti mimo mene, stroji v sosednji stavbi brnijo, ni tišine, ni tiste tišine, ki si jo tako želim, po kateri vsi hlepimo, kaj delajo v tej z grafiti porisani hiši, se je kdo izgubil, pomislim na včerajšnjo pot domov, kako je meter pred mano na tla iz žleba padel mlad golob in si zlomil peruti in potem težko dihanje, naju obeh in solze, ki sem jih zadrževala. Stavbe, ptice, arhitektura, življenje, ...

Ne morem biti več tukaj, duši me, res je neprijeten vonj, stalno se oziram nazaj, da me ne bi presenetila kašna oseba, šum, ptica, opeka ali del, ki bi padel s stavbe, neprijetno mi je, priznam, komaj čakam, da odidem, komaj čakam, da grem na prosto, komaj čakam da si umijem roke, komaj čakam da spijem kozarec ledene vode komaj čakam ...

                  

V sklopu fotografske delavnice Second Glance, Rijeka.