Kot v breztežnem prostoru, samo da ni bil, lase sem imela še vedno ob sebi in obleka je le rahlo valovila v vetru. Padala sem in zopet je pihal mrzel veter. Saje so izginjale in dobivala sem težo, dihala sem plitkeje. KER MORAMO PADATI IN MORAMO LEBDETI, zanima me, o čem razmišljamo, ko padamo in na koga bomo nazadnje pomislili. Zanima me, kdo odloča o času in kdo o koncu zgodb. KER MORA BITI KONEC, če padaš, moraš pristati, če bi lebdel, ti ne bi bilo treba, ker lahko obvisiš v zraku.
IN PTICE MORAJO IMETI KRILA.
IN PTICE POZIMI LETAJO NA JUG
IN PTICAM SE VOSEK MED PERESI NE TOPI
IN PTICAM NE MOREMO KRASTI NEBA
IN PTICE SO NA NEBU (MI PA NA DNU)
IN PTIC NE MOREMO DOSEČI.
Ni komentarjev:
Objavite komentar